Rast iz bolečine

Izguba otroka s seboj prinaša bolečine velikih razsežnosti. Spomnim se kako sem se čudila reku, da čas celi rane, ko se je pričel proces mojega žalovanja. Bila sem prepričana, da to ne drži. Več časa kot je minevalo od umetne prekinitve nosečnosti, večja teža se je pojavljala v mojem srcu. A nato sem ugotovila, da čas s tem res celi rane. S tem ko jih počasi odpira, eno za drugo, mi daje priložnost, da jih zacelim s tem, ko se preko bolečine spoznavam in rastem.

 

Kdaj se odpirajo rane v srcu?
Vsekakor ob pravem času. In točno takrat, ko se odprejo, jih je potrebno tudi sprejeti in jim dovoliti, da nam prinesejo sporočila o neznanih dimenzijah nas samih. Naša duša preko jezika bolečine kliče, da bi postala uslišana. Da bi postala objeta, sprejeta in ljubljena v popolnosti. Včasih je povod za bolečino spomin, včasih beseda v pogovoru, opazovanje drugih, meditacija ali pa se rana odpre brez vsakega zunanjega povoda ali prizadevanja za doseg lastnih globin.


Kako je občutiti odpiranje rane v srcu?
Nenadoma pride trenutek, ko bi se najraje pogreznila v tla. V prsnem košu se razvije žgoče neznano, neznosno nekaj. Breme in teža, ki jemljeta dih. Bolečina, ki jo predihavanje omili le za nekaj trenutkov, nato pa se nadaljuje in otežuje dihanje. Vzroka velikokrat niti ne znam poimenovati, zato ga je težje ozavestiti in odpraviti. A dobro vem, da je širši vzrok bolečina izgube. Izgube za katero sem se odločila zavestno. Za dobro vseh nas.


Kako se soočim z odprto rano v srcu?
Čeprav zelo boleče, je soočenje preprosto. Potrebno se je ustaviti v trenutku, ko pride na plano. Si dovoliti čutiti sebe. Nemoč je tista prva reakcija, ki se sproži v telesu, ko bolečini dovolim, da se izrazi. Vendar potrebno je jasno postaviti mejo. In ta meja je odločitev, da me bolečina ne bo zadrževala. Puščam ji prosto pot, da se izrazi in me vodi do mojih globin, ki bi se rade ozavestile. Ne dopuščam pa možnosti, da bi v bolečini obstala. In zato iz bolečine rastem. Vsako na novo odprto rano v mojem srcu cenim in sem zanjo hvaležna, saj mi prinaša priložnost, da se spoznavam. Da prihajam v stik s svojim bistvom. Pot do lastnega bistva ni lahka. Žalovanje sprejemam kot zelo pomemben del poti do spoznanj o sebi. Boleč, a pomemben. Rast iz bolečine je izjemna, ker ji to dopuščam.


Kako odprto rano v srcu zacelim?
Z dovoljenjem, da se bolečina razvije do te mere, kjer lahko njeno sporočilo pride do izraza. Pogoj za to je brezpogojno sprejemanje bolečine v istem trenutku kot se pojavi. Šele nato lahko odide z dihom, z izlivom solz, včasih pa se novo spoznanje avtomatsko prelevi v občutenje zadovoljstva in ponosa, da sem ozavestila pomemben del mene. Bistveno je, da se imam rada. Da spoštujem vsak delček sebe, ki se sprosti na boleč način. Vsak ta delček sem morala globoko poteptati, da sem lahko ustavila srce moji bolni deklici z namenom, da ji dovolim iti naprej, ne da bi šla skozi preizkušnje, ki ji jih je namenilo njeno zelo posebno telo.  


Kaj mi pomaga pri doseganju stanja pomirjenosti z bolečino?
Brezpogojno sprejemanje in ljubezen do vsakega delčka mene sta osnova. Vsekakor pa obstajajo načini, ki me privedejo do tega. Solze so najboljši način čiščenja in sprejemanja. V pomoč pa sta mi tudi Živa knjiga in meditacija. Pobeg v divjino ter zrenje v zvezdno nebo, ko občutim kako majhen del vesolja sem, me navdaja z občutjem pomirjenosti. Ko se odprem sili vesolja in dovolim, da skozme steče energija našega planeta, občutim močno pripadnost in sprejetost v celoto, katere pomemben del sem. Začutim, da je moja naloga tukaj in zdaj velika in pričnem ceniti mojo pot. Dobim zagon za naprej. Pomaga mi tudi branje knjig v katerih najdem besede za vse tisto kar čutim, a ne znam izraziti. Tako lažje ozavestim bistvo, ki želi, da ga spoznam, a ga ne znam ubesediti. Najboljša zdravilka pa je vsekakor duša moje deklice. Pušča mi sporočila, daje znake, objeme, me vodi in mi govori. Govori o tem, da naj ne skrbim glede tega, kar nisem storila. O tem, da je tako kot sem jaz, tudi ona močna duša, ki si izbira velike naloge. Tako se rojeva upanje in raste hvaležnost, da me je izbrala za svojo mamico. Uči me biti v stiku s seboj. In rasti. Iz bolečine. Hvala, ljubica.

 


Saška Simonič

Registracija uporabnika

Darilo za Vas

saska simonic meditacija prebujanje tretjega ocesa in povezava z Nebesi

Prejmite darilo

Po vpisu Vaših podatkov boste lahko dostopali do darilne meditacije.
Pravila in Pogoji
Z desnim klikom na predvajalnik si meditacijo shranite na Vaš računalnik.
 x 

Košarica je prazna